Mrzle tete, polsestrične...
Vedno znova me fascinira domišljija ljudi z malo sorodniki.
Sama jih imam precej, ne sicer cele kolonije, kot je v navadi za južne ali pa romske razmere, temveč precej za slovenske razmere, in mi tako ni treba izumljati novih imen za daljnje sorodnike v 16. kolenu, da bi mi bili nekaj bližji.
Včeraj mi je namreč nekdo rekel, da je deklica, ki je sedela pri nasprotni mizi zelo podobna njegovi pol sestrični-WTF.
Pol sestrična? Jo je njena mama še kot dete z motorko prerezala na pol, ker si je želela prihraniti porodne težave?
Seveda sem dobila nenaden napad smeha in sosednjim omizjem ni bilo nič jasno. Pojasnilo-pol sestrična naj bi bila hčerka mamine sestrične-OOOO. Where I come from je to pač daljna sorodnica/žlahta ali še bolj po domače P.D. :)
Pa komaj sem preživela incidente z raznimi mrzlimi tetami, ki jih ima kolegica (drage gospe, pojdite kam v tople kraje, da se vam ogrejejo ročice :)).
Dragi R., zakaj si izmišluješ dodatno sorodstvo-kaj ti bo-še nisi slišal reka: "Žlahta, strgana plahta."
Ko si zgoraj so vsi s tabo, ko si spodaj pa jih pogled v globino straši.
Dober-by RibaFish
Zahvaljujem se vsem, ki ste mi poslali verižna pisma, ker zaradi vaše dobrote:
1. Server se je sesedel že 172 x in iz sedeža firme so mi že 23 x sporočili da, če bo šlo tako naprej, si lahko s Pogodbo o zaposlitvi obrišem rit.
2. Nabral sem si približno 3000 let nesreče in umrl sem približno že 67 x zaradi raznoraznih pisem, katerih nisem posredoval naprej.
3. Kadar grem iz trgovine, ne gledam nikogar, ker me je strah, da me odvlečejov nek zanikrni hotel, zadrogirajo in mi vzamejo ledvico, da bi jo prodali na črnem trgu organov.
4. Uboga deklica Amy Bruce iz Kambodže je do sedaj dobila že mojo letno plačo, katero ji je izplačal Microsoft za vsak poslani mail. Ona je namreč bila v bolnici že 7000 x v zadnjih nekaj letih, a od leta 1995 ima vedno 8 let !??
5. Moje ime kroži po vesolju na platinasti plošči, ker sem ga moral vpisati poleg ostalih 2 milijard vsaj 25 x dosedaj.
6. Spoznal sem recept za večno ljubezen in srečo : zadostuje že, da posredujete maile na vsemogoče naslove v najmanj 3 sekundah od prejetja, medtem se praskajte z levo roko po hrbtu, skačite funky chicken okoli Renault-a 4 nasproti urinega kazalca.
7. Še vedno čakam, da mi neznani bogataš iz Boukistana nakaže milijardo boukistanskih zlatnikov in Nokio, katero sem zaslužil s pošiljanjem mailov Ericssonu.
8. Rešil sem vsaj 2 endemske ogrožene vrste kratkorepih Beloruskih veveric.
9. Prebral sem vseh 25 zbranih del Dalaj-Lame in nabral 4690 let miru in blaginje.
Še enkrat, HVALA VSEM!
POMEMBNO:ČE TA MAIL NE POSREDUJETE V NASLEDNJIH 20 SEKUNDAH VSAJ NA 850 NASLOVOV, BO PRIŠEL VESOLJSKI DINOZAVER IN VAS BO POŽRL SKUPAJ Z MALO AMY BRUCE, KATERA JE ŽE SPET V BOLNICI.
Ne morem spat
Ob pol enih me je zbudil-ni mogel več spati, ker je premleval težave iz službe. Govorila sva kake pol ure in sedaj spi kot dojenček-ampak jaz več ne morem.
Sovražim te situacije, ko je v hiti tako tiho, da bi lahko slišal komarja kihnit in ne morem prižgat HI-FI/ja (sovražim slušalke). In potem začnem nekaj brezveze tuhtat in najdem probleme tam kjer jih ni. In potem mi sploh ne uspe več zaspati nazaj-kot tudi sedaj.
Pa ravno danes se začne volilna kampanija (ena od strank kjer sem precej neaktivni član me je porabila za žensko kvoto za mestni svet).
Ma tole bom jaz raje preskočila in se kvalitetno naspala. Za pogovore z občani ostaja še skoraj cel mesec. Itak pa what`s the chance...
Neverjetno
Po Dell-u in Applu je na vrsti še
Toshiba.
No, tukaj vsaj ne bo potreben gasilni aparat.
Ja včasih je pa dobro imeti kak starejši model :)
Kam plovemo?
Zadnje čase vedno večkrat srečujem ljudi z eksistenčnimi težavami. Ponovno je nekaj podjetij veselo odpuščalo, po sistemu velika riba golta majhno, in dogaja se, da so zaposleni za 15 let dela dobili po cca. 600.000 odpravnine in brco v "ta zadnjo". Včeraj mi je pot prekrižalo kar 5 brezdomcev, tako da mi je nakoncu zares zmanjkalo drobiža in sem gospodu, ki me je ujel pred lokalno trgovino podarila, kar Milkino mini rolado.
Po drugi strani pa se je mimo mene pripeljala moja 10 let mlajša znanka, ki je komaj dobro začela s študijem pa ji je že oči nabavil novega c4 coupeja (kot prvi avto) in je ravno hitela v solarij (ker s Kanarskih, ali kjerkoli se je že pražila letos, ni odnesla dovolj barve).
Ja, postajamo vse bolj podobni tujini-žal večinoma le po negativni plati.
Vroča tema v prihodnjih dneh bodo lokalne volitve-mislite, da bo katera o "demokratskih" strank res doprinesla k dobrobiti ljudi in poskrbela za socialno varnost najbolj ogroženih, če pride na oblast? Ali bodo, kot menijo tisti, ki glasno izražajo svoja politična stališča, poskrbeli le zase?
Slovenija, dežela "prodajalcev"
Ozrite se okoli sebe. Koliko znancev, prijateljev, družinskih članov se posredno ali neposredno, na tak ali drugačen način ukvarja s prodajo/preprodajo? Ogromno.
Kaj res ni več zdravih proizvodnih podjetij, ki bi ustvarjale tolikšno dodatno vrednost, da bi naša lepa deželica lahko prosperirala? Gradijo se le trgovski centri in mega kinodvorane-kaj pa nove tovarne, proizvodni objekti,...
Kaj res ne gre drugače, kot da vsi skupaj živimo od zdaj malo večje, zdaj malo manjše razlike v ceni pri prodaji (večinoma) tujih proizvodov?
Pri vsem tem pa nas je še sram tega kar delamo. O tem pričajo poslovenjenja raznih iz tujine prevzetih nazivov (ali pa jih celo pustijo v originalu) za razne oblike prodajnikov. Tako imamo na vizitkah izpisane nazive kot so prodajni inženir, skrbnik ključnih kupcev, pospeševalec prodaje, Sales Manager, prodajni referent in kar je še umotvornih nazivov v prodaji.
Ni pa ga junaka, ki bi na vizitki imel izpisano kratko besedo prodajalec.
Ker se pač sliši, kot da bi končali le trgovsko poklicno šolo-imamo pa vendarle univerzitetno izobrazbo 7. ali celo 8. stopnje. In to pač ne gre. "Poklic" je pač podcenjen-pa čeprav gre "večinoma" za graško delo, ki generira prihodek v podjetju.
Želim si, da bi v prihodnje v Sloveniji bilo več zdravih podjetij, ki bi ustvarila čim večjo dodano vrednost.
Želim si....ker je nenazadnje, kljub mnogim nesmislom in težavam v politiki, gospodarstvu in še kje, v tej naši deželici lepo živeti-vsaj zaenkrat še.
Bemti...
Danes sem prišla v službo dosti prej kot običajno, ker so mi ostali dolgovi od včeraj (že nekaj dni je živa norija). Brezveze. Dela nič. Ne ljubi programčič za kreiranje ponudb, Exchange kašlja, celo webaccess je štrajkal, skratka totalen kolaps. Naši vrli tehniki, eh. Vsaj dostop do interneta špila.
In to ravno danes-prav mi je, morala bi spati do devetih, saj nebi nič zamudila.
In zdi se mi, da se edina sploh razburjam-sodelavec poleg mene veselo nabija neko on-line igrico.
Grem po kavo.
