Paprikaš vsakdanji...

Slovenija je v Evropski uniji, Slovenija je uvedla evro. Slovenija predseduje Evropski uniji. Oh my!
Kje že je Slovenija?

Milijoni iz državnega proračuna gredo za promocijo, pa se ti v enem večjih logističnih centrov za srednjo evropo v neposredni bližini Dunaja zgodi, da te pošljejo k »tvojim kolegom«, nakar razočarano ugotoviš, da gre za čistokrvne slovake iz nekega zdraviliškega mesta, ki ne znajo niti besedice slovensko, ampak le slovenski in nemško, tako da komunikacija ostane v germanskem jeziku, podložena je le z nekaj slovanskimi medklici, ko navdušeni vendarle ugotovimo nekaj podobnosti.
Vesel in ponosen si, ko izveš, da tako oni kot tudi prisotni bulgari (oboji narodi, ki so še dobro desetletje nazaj v šolah bili deležni učenja ruščine in se močno čudijo, kako to da smo se mi učili »le« srbo-hrvaško) o tvoji ljubi domovini govorijo, kot o vzgledu za ostale novo pridružene »vzhodnjake«, kot o »Mercedesu« med balkanci, ki mu slovaki ob večni tekmi s čehi goreče zavidajo evro.
Vesel si vse do trenutka, ko te tisti »pravi evropejci«, s pravo made in Oesterreich by zwei oesterreicer nalepko v ušesu, v po nesreči slišanem pogovoru, postavijo ob bok »ostalim« in celo klapo vzhodnjakov primerjajo s turki (in to ne v pozitivnem smislu).

In ne, ta občutek »manjvrednosti« ni bil vzpostavljen prvič, ampak večkrat (sem namreč človek, ki ne mara posploševanja in kot taka avstrijcev nebi ocenjevala na osnovi le enega državljana) in to pri ljudeh iz različnih socialnih slojev, z različno izobrazbo, iz različnih delov naše severne sosede (no treba je priznati, da nas avstrijski korošci in štajerci vsaj ne mešajo s slovaki :)).

Ta odnos, to dejstvo, da bomo vedno »evropejci druge klase« me včasih zaboli-še bolj pa v smeh spravlja drugo dejstvo, da se razni Dimitriji tega nočejo ali pa v vsej silni fami diplomatskega hinavskega leporečenja kolegov iz tujine ne morejo zavedati.
Še bolj pa me je strah, da bodo ravno slovaki in njim podobni, to našo paradno kokoško prehiteli po desni-samo poglejte kaj se jim dogaja-avtomobilska industrija, logistični centri,...Res je, so v srčici Evrope, ampak tudi naša lega ni ravno »švoh«, res je, so poceni delavna sila in res je, da si ne želim njihovega delovnika (trgovski centri so celo ob nedeljah bojda odprti do osmih zvečer-za koga lepo prosim....), pa vseeno-dozdeva se, da vedo kaj delajo.

Pa mi? Vemo kam plove naša »gradimo shoping centre« barka. Če res ni drugih idej postanimo vsaj davčni raj za tujce-vsaj kapital bo pritekal (in odtekal-ma to je že druga zgodba...).

Kar pa se tiče avstrijcev-če bo kateri prepameten in trdil, da je bolj nemški od nemcev, mu pod nos pomolite spodnji tekst za zbijanje germanske morale by Caddy z Dunaja (za posledice po branju ne odgovarjam in ne delajte tega, če niste v šprinterskih čevljih :)).


Wie sprach Kreisky: Lernen sie Geschichte.Der grösste Teil der Ostösterreicher
stammt nicht von Deutschstämmigen, sondern von Slawen ab:Das älteste Slawisch,
das um 600 n. Chr. nach der großen Expansion des Slawentums gesprochen wurde,
war das Urslawische, und dieses Urslawisch ist anders als herkömmlich zu
rekonstruieren (siehe HOLZER, 1995 unter den Literaturhinweisen); es war also
bei allen Slawen - in Österreich und außerhalb Österreichs - dieselbe slawische
Sprache, aus der sich später die einzelnen slawischen Sprachen entwickelten. Die
daraus hervorgegangenen mittelalterlichen slawischen Dialekte in Österreich
stellten Übergangsdialekte zwischen ihren jeweiligen slawischen Nachbardialekten
dar, es lässt sich keine scharfe Grenze zwischen Südslawisch (Slowenisch) und
Nordslawisch (Tschechisch) ziehen (siehe HOLZER 1996).

Peace brothers, we love ya anyway…