Paprikaš vsakdanji...

Lokalne volitve

Politika. Ljudsko označena za pocestnico. Se zdi primitivno? Niti ne.
Ko začneš zadevo spoznavati iz zakulisja, kot jaz teh nekaj dni, ti je malo bolj jasno odkod ta "lepa" oznaka.
Nekaj je dejstvo-v politiki ni prostora za idealiste. Če si v stranki žvižgaš po njihovi direktivi, če si "neodvisen" te ne opazijo volilci (razen, če si sin šejka Albedana). Povsod vladajo različni interesi-kar je po svoje logično. Kdo pa je pripravljen karkoli narediti zastonj? Zelo redki in zelo omejena je takšna "prostovoljnost".
Ali to pomeni, da naj nas zadeva ne zanima in, da vse skupaj ignoriramo? Nikakor ne. Najslabše je, če pustimo drugim odločati o naši usodi/našem denarju. Vseeno trdim, da če že sami ne najdemo vzgiba aktivno sodelovati, podpremo vsaj tiste, ki razmišljajo nam podobno. Kajti le takšni ljudje lahko upravljajo z našimi skupnimi sredstvi. Trdim le, da v kolikor se zadeve lotiš malo bolj aktivno in si v zadevi polno udeležen, čimprej postani realist, sicer boš razočaran. Izbira opcije, ki je programsko/nazorsko najbliže še ni vse. Strankarski mlini so močni, in ena sapica pihajoča v pravo smer jih ne premakne-nekaj združenih pa.
Vseeno pa je vsaka aktivnost boljša kot popolna apatija in prepuščanje akcije drugim.
Volilna pravica je pravica do izbire.

posted by Paprika @ 8:57 dop.