torek, maj 23, 2006

Bo treba...



...udariti po mizi.
Vedno pogosteje opažam, da me ljudje sploh ne jemljejo resno oz. moje zahteve prelagajo na takrat, ko bodo imeli čas.

Sem res prenežna duša, se navzven vidi da ne znam prav pop....

Najnovejši primer je ignoranca najemodajalcev v poslovni stavbi kjer se nahajamo. Naši vrli sosedi so po nerodnosti prekinili el. napeljavo, jaz sem zadevo javila in sedaj lahko le čakam...in čakam....in čakam, dokler mi ne bo zavrelo.
Enako je z nekaterimi dobavitelji, ki najprej zamujajo s ponudbami, nato z dobavami-stranke pa, logično, napadejo mene.

To, da me kot žensko v pregovorno bolj moški branži nekateri občasno še vedeno "jemljejo z rezervo" v stilu "Ja punčka se je tudi prišla izobraževat" še pogoltnem, ignorance in nepotrebnega zavlačevanja pa nikakor več ne bom.

Dost mam!

1 Comments:

At 30/5/06 11:37 dop., Blogger Paprika said...

All things are negotiable :)
Mail pa tko že imaš (comments na tvojem blogu).

 

Objavite komentar

<< Home

SUDOKU
Razgibajte svoje sive celice

Preprosto jaz in moja razmišljanja

drobni tisk