Paprikaš vsakdanji...: Lepo je biti prijazen :)

torek, julij 18, 2006

Lepo je biti prijazen :)

Prejšnji konec tedna je bil, glede na dinamiko prejšnjega in tudi tega tedna, nadpovprečno razgiban. Poleg tega pa mi je uspelo obiskati tudi dve "prireditvi".

V soboto sem po nekaj letnem premoru obiskala ljudsko rajanje poimenovano Pivo in cvetje v Laškem. Zaradi izkušenj z obupno gnečo pri parkiranju, smo kot že nekajkrat avtomobile pustili na celjski železniški in se na kraj zločina podali z vlakom. Do tja še kar znosna vožnja v precej čistem vlaku (od mojih srednješolskih časov se je vendar nekaj spremenilo na bolje). Potem pa paf v gnečo-sobotna noč je najbolj oblegana zaradi opevanega ognjemeta. Naši grebatorji so se prigrebli do Pole positiona na terasi na glavnem trgu. Le to je imela v najemu celjsko gostišče Amerika. Na srečo sem bila v skupini dobrih jedcev, saj je vodja strežbe omizje poleg nas po nekaj minutah srkanja piva lepo zatresel s huronskim: "Kaj jedli pa nič ne boste-potem ne morete sedeti tukaj!"
Ja kaj hočemo, najemnina za prostor na glavnem trgu je morala biti hudičevo visoka, temu primerna pa tudi reakcija "gospoda"-pa vseeno. Če bi mene nekdo takole na...... me v njegovi gostilnici ne vidijo nikoli več.
Ob neke vrste kulinaričnih užitkih, smo lahko prisluhnili Juhu bandi (naj rečem samo Gor pa dol :)), kasneje pa še Sebastjanu, nato pa nas je odneslo na že prenapolnjen most, (najboljša točka za ogled ognjemeta). Bil je krasen kot vedno (najboljša točka laške pivovarne:)) in celo glasbeno usklajen (drugo leto bi kazalo zvočnike postaviti tudi na mostu-echo naredi svoje).
Zadovoljstvo z ognjemetom pa je v sekundi pokvarila obupna gneča po njem. Res ne vem kako so se otroci uspeli prebiti skozi to maso ljudi in preživeli.
Katastrofa!!! In ljudje-kot živali, daj porini bo šlo hitreje. Obnašali so se kot necivilizirana drhal. Vso navdušenje nad večerom me je v nekaj sekundah zapustilo. Da ne govorim o enakih pogojih na vlaku nazaj (60% vseh ljudi je hotelo nazaj s prvim-obup). Prav odleglo mi je ko smo prispeli v Celje (mislim, da mi o opojnih vonjavah v do konca napolnjenem vagonu ni potrebno razglabljati).

Po preživeti noči v Laškem, so me naslednji dan prepričali naj si ogledam srečanje Gibanja za pravičnost in razvoj na gradu Štatenberg pri Poljčanah.
No pa gremo rečem-in sva šla z mojim z motorjem.
Ker je bilo pač lepo vreme.
Pa ti lepo uletim na grajsko dvorišče polno stojnic z eko/bio/vegi pridelki, v ozadju igra glasba, G. Drnovšek se zadovoljno nasmiha, ker je že opravil z govorom in se takšna postavim direktno pred stojnico nekega društva za zaščito živali.
Še sedaj se tresem, ko se spomnim strupenega pogleda gospe, oblečene v majčko na kateri je pisalo vegan. Če bi pogledi ubijali, jaz sedajle nebi nakladala tukaj.
Zakaj takšno sovraštvo-moje motoristične hlače so iz usnja, čisto pravega (ne vem natančno katere živalce) usnja. Bog pomagaj, vsaj jakna je iz umetnih materialov, pa škorenjci tudi. Mi skozi te hlače pač najmanj piha Ga. Veganka.
Sorry.
Glede na vašo starost draga gospa, mislim, da ste do miselnega preobrata (predvidevam da nekje v poznih 30-tih letih) pojedli dosti več mesa kot jaz v celem življenju (že od 16. leta ne jem mesa). In potem najde mene......

P. S. sicer sem vegetarijanka in tudi pri obleki se načeloma usnju izogibam, a kakšen kos se najde, tako pač je.

P. P. S. Ga. Veganka je imela na nogi sandalce, ki so krasno "pasali" k majici in dolgemu lanenemu krilu, sandalce iz USNJA ha, ha, ha