četrtek, junij 01, 2006

Mrhovinarji



Z grozo opažam, da se še tako povezana družina ob smrti enega od staršev spremeni v skupek mrhovinarjev, ki le čakajo kje bi še lahko kaj dobili, in po hitrem, običajno nekajdnevnem žalovanju čakajo, kaj jim bo prinesla zapuščinska razprava.

In to tudi ljudje od katerih česa takega nebi nikoli pričakoval.
In to ljudje, ki imajo "polno r.." vsega.
In to ljudje, ki so se donedavna lepo razumeli s svojimi brati/sestrami.

Če mi bo dano imeti otroke in če sploh bo kaj deliti, bom že prej poskrbela za ekvivalentne simbolične deleže (kako malenkost poleg nujnega deleža), sicer pa se bom potrudila in raje uživala v življenju do zadnjega diha in ne kopičila "premoženja", da se bo "mularija" potem kregala, namesto, da bi žalovali za mano.

SUDOKU
Razgibajte svoje sive celice

Preprosto jaz in moja razmišljanja

drobni tisk