Paprikaš vsakdanji...

I˙m level up dear

Ma sej ne rečem, da včasih ne paše. Kavč zase, pilot zase, popolna kontrola nad tem kaj se bo gledalo, hiter "švig" iz sobe, ki ga še opazi ne,...
Ko pade noter bi lahko izginila s kolegicami kamorkoli, pa bi kar nekaj časa trajalo, da bi opazil.
Ampak so dnevi, ko mi gre vse skupaj tako zelo na živceeee.
Kako se lahko odrasel moški tako zelo okupira z neko igro (pa kaj če je on-line varianta, pa kaj če lahko igra skupaj s kolegom, pa kaj če je vsako soboto "poseben dogodek", ki ga imenujejo war). Sej ne rečem, da je zadeva "švoh", tudi sama imam account, samo nikoli me ni tako zelo "potegnila".
Pa sem malo vprašala kolegice in prišla do naslednjih ugotovitev:
a.) vsi dedci, ki imajo vsaj za silo spodobno računalo so vsaj določeno obdobje svojega odraslega življenja "žrtvovali" za ubijanje pošasti ali kakršnih koli že sovražnikov
b.) vse ženščine so bile bolj nagnjene k preprostejšim zadevam alla tetris in solitare, če pa so se že šle sofisticirane zadeve z zahtevnejšo grafiko, je vse skupaj bilo intenzivno le krajši čas (vsem redkim izjemam se že v naprej opravičujem za napačno oceno :)).
Pa še to-vse so priznale, da jim je iz nekega čudnega vzroka ta čas moške zamaknjenosti pravzaprav ugajal-to je najboljši čas za manikuro je izjavila Metka.
Ja, takšne smo.

P. S. ja srček ponosna sem, da si lvl 56. In ti kar uživaj, saj imam tudi jaz svoje male razvade.
P. P. S. ja bom igrala, samo ne toliko kot ti-saj sem samo ženska vendar :)

posted by Paprika @ 10:38 pop.